Ulice in trgi
Znotraj nekdanjega mestnega obzidja so v preteklosti nastale ozke vijugaste ulice in majhni trgi. V ulicah so ohranjeni zanimivi vzorci stanovalske arhitekture, z elementi različnih zgodovinskih stilov. Od mestnih vrat se s številnimi hišami vzpenja Ulica Mestna vrata. Na platoju nad Vrsarjem se nahaja cerkev Sv. Martina in stari Kaštel, tedanja poletna rezidenca poreških škofov, oziroma naselje ovalnega tlorisa, ki so ga zgradili Histri.
Cerkev Sv. Foške
Cerkev Sv. Foške je zgrajena v prvi polovici 17. stoletja. Arhitektonski ta cerkev pripada obdobju renesanse z elementi baroka. Na pročelju stavbe se nahaja renesančni portal in dve okni z železnimi rešetkami. Danes se v cerkvi nahaja sakralna zbirka s pomembnimi razstavnimi predmeti kot so slika Trpljenje Sv. Foške ter nagrobna plošča, okrašena z grbi in latinskimi besedili. Na glavnem oltarju se nahaja grob vrsarskega župnika Luke Prodanića.
Glavna mestna vrata
Poleg cerkve Sv. Foške se nahajajo glavna mestna vrata srednjeveškega Vrsarja. Med preteklimi stoletji je to bil glavni vhod v utrdbeno mestece, ki se je v 19. stoletju razširilo izven obroča starega obzidja. Vrata so okrašena z preprostim polkrožnim romanskim lokom in plitvim reliefom, na katerem se vidi lev Sv. Marka, simbol Mletske Republike. Na notranji strani so kamniti in železni prstani, za katere so nekoč bila pritrjena lesena krila, s pomočjo katerih so vrata odpirali in zapirali.
Župnijska cerkev Sv. Martina
Skozi prostor cerkve Sv. Martina je nekoč šlo mestno obzidje z romanskimi vrati. Čeprav so temelji cerkvi postavljeni v začetku 19. stoletja, cerkev je v celoti dokončana šele 19. marca 1935. leta. Pred cerkvijo prevladuje skalinada medtem, ko se pročelje konča s trikotnim zatrepom. Notranjost cerkvi je triladijska, s stolpi, v katerih so izklesana imena donatorjev, medtem, ko so kapiteli okrašeni z okraski, z motivi, prevzetimi iz narave.
Poletna rezidenca poreških škofov (Kaštel)
Monumentalna in trhla palača, imenovana Kaštel, nekdanja poletna rezidenca poreških škofov, se nahaja poleg Župnijski cerkvi. Tukaj se opazijo sledi različnih stilov - od romanike do baroka, glede na to pa, da je palača bila okrepljena z zidovi in stolpi, se v dokumentih omenja kot castrum - utrdba, okrepljeni grad. Fragmenti obrambnega zidu palače so v celoti ohranjeni, kot tudi dva romanska stolpa iz 13. stoletja. Na južni strani palače se nahajata dva stolpa kvadratnega tlorisa.
Stara romanska vrata
Stara romanska vrata, ki jih imenujemo tudi Majhna mestna vrata, so bila zgrajena v drugi polovici 12. oziroma v začetku 13. stoletja. Precej preprost izklesan okvir okoli vrat je sestavljen iz trinajst kamnitih blokov. Med stoletji so vrata bila sestavni del mestnega obzidja, ohranjena pa so le tista dvokrilna, ki so izdelana iz trde istrske hrastovine, kot tudi prstani iz kamna, za katere so bila pritrjena krila in naprave za odpiranje in zapiranje vrat.
Cerkvica Sv. Antuna
Cerkvica Sv. Antuna Padovanskega iz druge polovice 17. stoletja, z lastnostmi renesančno-baročnega stila, se nahaja nedaleč od starih vrat. Ob kvadratnem portalu sta dve okni iste oblike, iste oblike, medtem, ko je okno nad portalom okroglo. Na južni steni cerkvice se vidi okno v obliki polmeseca. Nad sprednjim delom stavbe se vzdiguje zvonik, z odprtino za okno v obliki arkade, pred cerkvico pa se nahaja preddverje in obli kamniti stolpi, okrašeni z arkadami in leseno konstrukcijo strehe.
Cerkvica Sv. Jurja
Na otoku Sv. Jurja, ki se nahaja pred pristaniščem, se nahaja istoimenska cerkvica pravokotnega tlorisa, z vgrajenim polkrožnim prostorom okrog velikega oltarja. Nekateri zgodovinarji so predstavili domeno, da se je, mogoče, rimsko mesto Ursaria (Vrsar) nahajal prav na tem otoku. To domnevo temeljijo na podlagi kopije rimskega zemljevida iz 3. ali 4. stoletja, na kateri je rimsko mesto Ursaria vrisano na otoku. Tudi anonimni zemljepisec iz Ravenne v zgodnjem srednjem veku postavlja Ursario na otok.
Rimsko skladišče in grobišče
Leta 1928 so v pristanišču najdeni temelji zgradbe dolge okoli 70 metrov. Ker je Vrsar med rimsko vladavino bil trgovsko središče, po mnenju arheologov, najdeni ostanki pripadajo rimskem skladišču za trgovsko blago, o čemer pričajo tudi rimske pristaniške naprave ter nekoč vidni ostanki rimskega pristaniškega nasipa. Na južni strani polotoka Montraker so odkrili tudi sledi rimskega grobišča. V pristanišču je najden tudi rimski nagrobni spomenik iz 2. stoletja.
Starokrščanska bazilika
Nedaleč od romanske bazilike Sv. Marije, v kamnitem in z zidom ograjenem dvorišču, se nahajajo ostanki starokrščanske bazilike iz 4. stoletja. Danes so ostanki bazilike pokriti z zemljo ter niso dostopni javnosti. Bazilika je bila pravokotnega tlorisa, v sestavu bazilike pa se je nahajala tudi krstilnica, medtem, ko je preddverje bilo nameščeno ob zahodnem sprednjem delu. Med 6. stoletjem je zgrajen tudi polkrožni prostor okrog velikega oltarja oziroma zadnji polkrožni del cerkvi, medtem, ko so tla bila pokrita z mozaiki.
Romanska bazilika Sv. Marije Morja
Romanska bazilika Sv. Marije Morja se nahaja v vrsarskem pristanišču. Bazilika predstavlja zelo pomemben spomenik romanske arhitekture v Istri. Precej monumentalna bazilika (24,5 x 12, 5m) v svoji arhitekturi spominja na starokrščanske cerkve. Na sprednjem delu je okroglo okno (oculus), na vzhodnem delu cerkvi pa je zvonik v obliki romanske monofore. Težke romanske arkade z monolitnimi oblimi stolpi delijo cerkveni prostor v tri ladje.
Zapuščeni kamnolomi
Stari zapuščeni kamnolomi tudi sodijo med znane znamenitosti Vrsarja. Tam so kamen lomili od rimskih časov do danes. Nedaleč od romanske bazilike Sv. Marije, na otočkih pred Vrsarjem, se vidijo sledi zapuščenih kamnolomov (na vrhu otoka Sv. Jurja). Tudi na Gavanovem vrhu, vzhodno od Vrsarja, se nahaja zapuščeni kamnolom, kot tudi na griču na severno-vzhodni strani Vrsarja. Tam so že od časa romanike lomili kakovostni sivi kamen (surac).