Map Finder
Languages
E-mail Natisni

Zgodovina in kultura

Uredi podatke
 

1. stoletje pred Kristusom 

Premožni Rimljan je na griču zgradil veliko stanovalsko-gospodarsko stavbo (villa rustica), fragmenti katere so ohranjeni do danes


1. stoletje pred Kristusom 

Z začetkom rimske oblasti je v Istri prenehalo živeti naselje na mestu predrimskega Vrsarja, vendar je potem ob morju, pod griči, nastalo novo naselje z zasebnimi in javnimi stavbami


2. in 3. stoletje 

Po Vrsarju se je začela širiti nova vera, krščanstvo.


4. stoletje

Ob Poreču in Puli, v 4. stoletju Vrsar postane pomembno starokrščansko središče


5. stoletje 

Po padcu Zahodnega Rimskega Cesarstva je Istra za dalj časa prišla pod oblast germanskih osvajalcev Gotov. Bizantski car Justinijan (527.-565.) je premagal Gote in Istro pripojil (538.) Vzhodnem Rimskem Cesarstvu (Bizantu). V sklopu Bizanta Istra ostaja do konca 8. stoletja.


6. in 7. stoletje 

Na Balkan in v bizantsko Istro prihajajo Slovani. V času prihoda Hrvatov v Istro se je ponesrečil tudi pozno antični Vrsar. Prisotnost Hrvatov v Vrsarju v zgodnjem srednjem veku potrjujejo arheološka najdišča slovanske keramike, kot tudi mlin na vodo na položaju omenjene bazilike.


7. in 8. stoletje 

Ursario (Vrsar) omenja anonimni zemljepisec iz Ravenne (Ravennas Geographus), ki mesto postavlja na en otok ob zahodni obali Istre. Bizantska oblast v Istri je bila prekinjena s kratkoročnim vdorom in okupacijo Langobardov (751. - 774.).


8. stoletje

Istro so prevzeli Franki in je vstopila v sestav velike države frankovskega osvajalca Karla Velikega


9. stoletje 

V političnem življenju Istre pomembno vlogo začnejo igrati fevdi nemškega porekla.Na prostoru med Mirno in Limskim kanalom je Poreška škofija imela agrarno posestvo, ki se je po sv. Mavru, mučeniku in patronu poreški cerkvi, imenoval Teritorium sancti Mauri (Ozemlje Sv. Mavra).Ni točno znano, kdaj je Vrsar padel pod oblast Poreške škofije, vendar se je v njeni oblasti neprekinjeno bil približno od


983. do 1778. leta 

Vrsar je pod oblastjo Poreške škofije


Od 10. do 18. stoletja 

Je Vrsar bil administrativno center grofije poreških škofov. V bistvu, poreški škofi so vladali z Vrsarjem v imenu rimskih papežev, ki so jim občasno potrjevali njihove pravice.


1177. leta 

Je Vrsar obiskal papež Aleksander III. in je, po ljudski predaji in nekaterih dokumentih, ostal tri dni. Isti papež pa je s posebno listino potrdil pravico Poreške škofije na Vrsar, ki je med srednjim vekom predstavljal poletno rezidenco poreških škofov.


1267. leta 

se je Poreč dal pod zaščito beneškega doža, vendar je Vrsar, ki je bil na področju Poreča, še naprej ostal v lastništvu Poreške škofije in ni plačeval nikakršen davek ne beneškim dožem ne patriarhom iz Aquileje. 


Od 15. do 17. stoletja 

Je Vrsar večkrat trpel za kugo. V 17. stoletju so nekateri poreški škofi živeli v Vrsarju.


18. stoletje 

V Vrsarju je dvakrat (1743. in 1744.) bival italijanski pustolovec in literat Giacomo Casanova, o čemer je tudi pisal v svojih slavnih memoarih.


1778. leta 

Je beneški senat prekinil cerkveno grofijo na področju Vrsarja in s tem je Vrsar prišel neposredno pod oblast beneškega doža. Po prekinitvi cerkvene grofije je Vrsar, v administrativnem pogledu, bil pripojen občini Sv. Lovreč.


1797. leta 

Je Francoski osvajalec Napoleon Bonaparte premagal Republiko sv. Marka (Benetke), Istra pa je z mirom v Campoformiju (17/18. X. 1797.) pripadla avstrijskemu carju Franju I.


1805. leta 

Je Napoleon zraven Austerlitza premagal avstrijsko-prusko vojsko in z mirom v Bratislavi (26.XII.1805.) je Istra pripadla Francozom. Vendar so kasnejši Napoleonovi porazi na evropskih bojiščih omogočili Avstriji, da ponovno in za razdalj časa (več kot eno stoletje - 1813. - 1918.) pridobi Istro.


1918. od 1943. leta 

Prva svetovna vojna je spremenila politično situacijo v Istri. V času razpada Avstro-ogrske monarhije je italijanska vojska okupirala Istro in je ta prišla v sestav Italije.


1920. leta 

Po prvi svetovni vojni so italijanski imperialisti izkoristili slabosti novoustanovljene države Jugoslavije in si s pogodbo v Rapallu (leta 1920) zagotovili zakonsko pravico v Istri.


1941. leta

Hitler in Mussolini sta okupirala Jugoslavijo. Hrvati v Istri so se dvignili na vstajo proti italijanskim fašistom in za priključitev Istre Hrvaški.


1943. leta

Istro so okupirali Nemci.


1944. leta

V okolici Vrsarja se vodijo boji med partizani in Nemci.


1945. leta

Je Vrsar osvobojen in po osvoboditvi se med Jugoslavijo ter Italijo začne dolg diplomatski boj za Istro. 


1947. leta 

S pogodbo v Parizu je Istra pripadla Republiki Hrvaški, v sestavu Jugoslavije.


1991. leta

Od leta 1991 Vrsar pripada Republiki Hrvaški kot samostojni državi.